Stroški skoraj triletne priprave zakona so do zdaj znašali okoli 48.000 evrov.

Ljubljana – »Prepričan sem, da je padec zakona predvsem posledica sedanjih razmerij v državnem zboru. Res je tudi, da se ob skoraj vsakem členu zakona pojavljajo različni interesi, ki se poskušajo uveljaviti na različne načine. Zato je zelo težko sprejeti rešitev, ki bo predvsem v javnem interesu in ne bo doživela kritik, groženj in podobnega od posameznih interesnih skupin.«

Tako nam je na vprašanje, kako komentira padec predloga zakona o medijih, ki ga je v petek zvečer z 38 glasovi za in 39 proti zavrnil državni zbor – kar pomeni, da se je zakonodajni postopek končal že po prvem branju –, odgovoril generalni direktor direktorata za medije ministrstva za kulturo Vojko Stopar.

Kako naprej?

Ali bo v bližnji prihodnosti ministrstvo predložilo nov predlog zakona, Vojko Stopar ni mogel napovedati. Pojasnil pa je, da bodo glede na obveznosti, ki izhajajo iz evropske direktive, »najprej pripravili kratek zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah, s katerim bomo vnesli direktivo v slovenski pravni red.

Direktiva seveda ne bo prenesena do 15. avgusta, zato bomo evropsko komisijo zaprosili za odlog. Direktiva predvsem na novo definira linearno (običajni »TV-program«) in nelinearno (na primer programske vsebine na zahtevo) razširjanje programskih vsebin, ureja vprašanja pristojnosti države izvora, oglaševanje, zaščito otrok in mladoletnikov, programske deleže in podobno. Nikakor ne pričakujemo pomembnejših težav pri vnašanju te direktive v slovenski pravni red, niti pri uresničevanju njenih določil,« je dejal Vojko Stopar.

Negotovo glasovanje

Podporo zakonu so že v četrtkovi razpravi odrekli v SDS, SLS (Janez Ribič se je pozneje glasovanja vzdržal) in SNS, v Zaresu so zakon podpirali, v SD, Desusu in LDS pa so izražali zadržke do zakona, a je bilo pričakovati, da ga bodo vsaj v prvi obravnavi podprli. Kljub temu sta se glasovanja vzdržali poslanki SD Janja Klasinc in Andreja Rihter, proti pa so bili njuni strankarski kolegi Julijana Bizjak Mlakar, Alan Bukovnik, Anton Kampuš in Tomaž Tom Mencinger.

Proti zakonu je bil med drugim tudi predstavnik madžarske narodne skupnosti Laszlo Göncz, med nepovezanimi poslanci pa so Franc Žnidaršič, Alojz Posedel in Vili Rezman glasovali za, Andrej Magajna pa proti. Tisti poslanci Desusa, Zaresa in LDS, ki so bili navzoči, so bili za.

Zakaj je zakon padel?

V Društvu novinarjev Slovenije menijo, da je zakon padel zaradi nizke ravni razprave in pomanjkanja strokovnih argumentov. Predlog novega zakona je prinašal pozitivne premike, a ti po oceni društva niso bili dovolj celoviti in kakovostni, saj niso dovolj zaščitili novinarske avtonomije in zagotovili svobode medijev, predvsem pa jih zaščitili pred netransparentnimi in špekulativnimi nakupi.

Po mnenju predsednika Združenja novinarjev in publicistov Igorja Kršinarja pa je bila zavrnitev zakona v prvem branju najboljša rešitev, saj je bil predlog slab in bi ga tudi z dopolnili težko izboljšali.

Vir: Delo.si