Skip Navigation Links
Domov
Predstavitev društva
O članstvu
Aktualne teme
Kontakt
GIZ podal pripombe na ZEKom - 1
6. 7. 12 15:57
GIZ je podal svoje pripombe na Predlog zakona o elektronskih komunikacijah

...vnesi ime oziroma naslov datoteke...
Sprejema se novi ZEKom - 1

Gospodarsko interesno združenje radijsko in tlevizijskih medijev je na Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS 02.07.2012 vložilo svoje pripombe na Predlog zakona o elektronskih komunikacijah.

 Besedilo dopisa:

Gospodarsko interesno združenje radijskih in televizijskih medijev po pregledu Predloga zakona o elektronskih komunikacijah – NUJNI POSTOPEK – (ZEKom – 1), Številka:  0070-56/2012/5, z dne 21. junij 2012, podaja naslednje pripombe:

 

Pripombe na Predlog zakona o elektronskih komunikacijah – NUJNI POSTOPEK –  (ZEKom - 1)

 54.       člen

(podaljšanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc)

 (1) Veljavnost odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc,  razen odločb o dodelitvi radijskih  frekvenc za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom, se lahko na predlog njenega imetnika podaljša, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so ob izteku njene veljavnosti predpisani za uporabo teh radijskih frekvenc.

 (2)       Vloga za podaljšanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc mora biti na agencijo vložena najmanj 30 dni in največ 90 dni pred iztekom veljavnosti odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc.

 (3) Agencija mora imetnika odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc po uradni dolžnosti obvestiti o njenem prenehanju najmanj 90 dni in največ 120 dni pred iztekom njene veljavnosti.

 

(4) V primeru, da agencija imetnika ne obvesti v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena, lahko imetnik poda vlogo za podaljšanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc tudi po poteku roka iz 2. odstavka tega člena.

 (5) V primeru podaljšanja agencija izda novo odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc.

 (6) Veljavnost odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, namenjenih za potrebe meritev, atestiranje in drugih preizkusov radijske opreme, in odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, namenjenih za prireditve, ni mogoče podaljšati.

 

Obrazložitev

 Obvestilo Agencije mora imeti pravne posledice. Če Agencija pozabi obvestiti imetnika odločbe o prenehanju veljavnosti odločbe, ta ne preneha. Bistvo te spremembe je, da Agencija, ki prejema frekvenčnino in opravlja nadzor nad uporabo radiofrekvenčnega spektra ter ima za to ustrezno usposobljen kader, obvesti imetnika najkasneje 90 dni pred iztekom veljavnosti posamezne odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc.

 V preteklosti se je namreč dogajalo to, da so imetniki veljavnih odločb o dodelitvi radijskih frekvenc, zaradi kadrovskih menjav ali sprememb na vodstvenih položajih, zamudili časovno okno 60 dni (najmanj 30 in največ 60 dni) in s tem izgubili pravico do oddajanja. Ob tem je potrebno poudariti, da posamezni izdajatelj posameznega programa pridobi pravico do oddajanja šele z izdajo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, katero pa lahko pridobi le ob predhodno izvedenem javnem razpisu. Celoten postopek javnega razpisa pa lahko traja tudi več kot 6 mesecev. V primeru radiodifuznih medijev pa to lahko pomeni, da določene območja RS v takem primeru ostanejo brez medija. V kolikor imetnik odločbe, zaradi zamude izgubi pravico do oddajanja, bi načeloma moral zato počakati do izvedbe naslednjega javnega razpisa za posamezno oddajno območje na posamezni frekvenci, kar pa se lahko zelo zavleče.

 Tu gre za zelo nesorazmerno posledico zamude oddaje vloge za podaljšanje veljavnosti odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc. Namen te spremembe je zato predvsem ta, da lahko posamezni imetnik odločbe o  dodelitvi radijskih frekvenc  v 60 dneh od prejema obvestila, s preprostim dopisom – vlogo zagotovi podaljšanje veljavnosti odločbe. Ključno pri tej spremembi pa je vsekakor obvestilo Agencije, katerega mora imetniku poslati najkasneje 90 dni pred prenehanjem veljavnosti posamezne odločbe.

 V primeru, da agencija imetnika ne obvesti o prenehanju veljavnosti odločbe, pravica imetnika do oddaje vloge za podaljšanje veljavnosti odločbe ne preneha tudi po preteku časovnega okna 60 dni (najmanj 30 in največ 60 dni pred iztekom veljavnosti). Praktično to pomeni, da ima imetnik možnost podaljšanja veljavnosti odločbe tudi po prenehanju njene veljavnosti, v kolikor brez svoje krivde ni bil o njenem prenehanju pravilno obveščen s strani agencije.

 

S tem se zagotovi varnost, učinkovitost predvsem pa se s tem poenostavi celoten postopek podaljšanja veljavnosti odločb. Agencija, kot paradržavni organ v  sestavi Javne uprave v širšem smislu, mora delovati proaktivno kot servis državljanom in uporabnikom, zato je nesmiselna vsaka določba predloga ZEKom – 1, ki povečuje tveganje uporabnikov pri uporabi storitev same Agencije.

 58.       člen

(razveljavitev odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc)

 (1)       Agencija lahko razveljavi odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc ali na predlog imetnika odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc ali po uradni dolžnosti.

 (2)       Na predlog imetnika odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc agencija razveljavi odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc samo v primeru, če je ta imetnik izpolnil vse obveznosti, določene na podlagi veljavne zakonodaje in na podlagi njegove odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc.

 (3) Agencija mora po uradni dolžnosti začeti postopek razveljavitve odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, namenjenih za analogno radiodifuzijo, če to predlaga Svet za radiodifuzijo.

 (4) Agencija razveljavi odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc po uradni dolžnosti, če ugotovi, da:

1.         je vloga za odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc vsebovala neresnične podatke;

2.         imetnik ne izpolnjuje več predpisanih pogojev, določenih na podlagi veljavne zakonodaje ali na podlagi njegove odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc;

3.         imetnik ni začel uporabljati radijske frekvence v roku, določenim v odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc oziroma v ponudbi operaterja v javnem razpisu, ali se dodeljena radijska frekvenca v obdobju šestih mesecev med najmanj šestimi naključnimi preverjanji ni uporabljala, razen če z odločbo ni drugače določeno ali če imetnik s pisnimi dokazi ne dokaže nasprotnega. V primerih, ko imetnik agencijo obvesti, da dodeljene radijske frekvence ni uporabljal zaradi okvare, pod pogojem, da ta okvara ne traja dlje kot 2 dni,  se ne šteje, da se dodeljena radijska frekvenca v času okvare ni uporabljala;

4. je imetnik s pravnim poslom skladno s prvim odstavkom 55. člena tega zakona pravico do uporabe radijskih frekvenc prenesel na drugo fizično ali pravno osebo;

5.         se ni mogoče drugače izogniti škodljivemu motenju, ki ga povzroča signal radijske opreme drugi radijski opremi, sprejemnikom ali električnim oziroma elektronskim sistemom;

6.         plačilo za uporabo radijskih frekvenc oziroma znesek za učinkovito rabo omejene naravne dobrine kljub večkratnemu opozorilu ni bil plačan;

7.         obstajajo druge hujše ali ponavljajoče se nepravilnosti pri izpolnjevanju pogojev za uporabo radijskih frekvenc iz 52. člena tega zakona, ki so navedeni v odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc, če te nepravilnosti niso bile odpravljene z milejšimi ukrepi v postopku nadzora.

  Obrazložitev

 Brez tega določila bi lahko agencija hipotetično izvedla meritev v času okvar oddajnika za posamezno dodeljeno radijsko frekvenco. V kolikor bi agencija izvedla 6 meritev uporabe posamezne radijske frekvence ravno ob primerih kratkotrajnih okvar, lahko na podlagi predloga zakona imetniku povsem zakonito razveljavi odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc. Glede na obdobje 6 mesecev, v katerem agencija lahko preverja uporabo dodeljene radijske frekvence, se lahko povsem verjetno zgodi, da posamezni oddajnik doživi vsaj 6 okvar. V kolikor bi agencija namenoma nadzorovala uporabo posamezne frekvence, bi zato lahko izpostavila le 6 časovnih obdobij v 6 mesecih, ko posamezni oddajnik zaradi kratkotrajne okvare ni deloval.

 Ta možnost, daje agenciji prevelike pristojnosti na področju pritiska in zlorabe pooblastil pri izvajanju samega nadzora nad uporabo dodeljenih radijskih frekvenc, kar imetnike postavlja v bistveno šibkejši položaj.

 Imetnik mora imeti možnost agenciji javiti okvaro zato, da agencija naknadno nima možnosti tega časovnega obdobja upoštevati pri presoji izpolnjevanja pogojev pri odvzemu odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc iz tega člena.

 

112.     člen

(digitalna radijska in televizijska distribucija)

 

(1) Javna komunikacijska omrežja, ki so namenjena za distribucijo digitalnih televizijskih storitev, morajo biti načrtovana tako, da so primerna tudi za distribucijo široko-zaslonskih televizijskih storitev in programov.

 (2) Operater, ki zagotavlja javna komunikacijska omrežja iz prejšnjega odstavka, mora pri sprejemu in ponovni distribuciji široko-zaslonskih televizijskih storitev ali programov ohraniti njihov široko-zaslonski format z izvorno kvaliteto slike in zvoka.

 (3) Pri razvrščanju programov znotraj javno komunikacijskega omrežja mora operater na prva programska mesta, kanale ali frekvence uvrstiti najprej programe javnega servisa, za njimi programe posebnega pomena v skladu z zakonom, ki ureja medije in za njimi druge programe izdajateljev, ki jim je bilo izdano dovoljenje po zakonu, ki ureja medije in imajo sedež v Republiki Sloveniji. Operater, ki zagotavlja javna komunikacijska omrežja iz prvega odstavka mora v primeru nameravane spremembe programskega mesta, kanala oziroma frekvence določenega radijskega ali televizijskega programa, od izdajatelja tega programa predhodno pridobiti soglasje o nameravani spremembi. Izdajatelj mora na poziv operaterja k izdaji soglasja, odgovoriti  najkasneje v 30 dneh od prejema poziva.

 (4) Agencija lahko z odločbo po postopku iz petega odstavka 90. člena ali po postopku iz šestega odstavka 90. člena naloži operaterju, ki zagotavlja elektronska komunikacijska omrežja iz prvega odstavka tega člena, da zagotovi dostop do vmesnikov aplikacijskih programov in elektronskih programskih vodnikov pod poštenimi, upravičenimi in nediskriminatornimi pogoji.

 (5) Agencija s splošnim aktom predpiše zahteve za medsebojno delovanje digitalnih interaktivnih televizijskih storitev in digitalne televizijske opreme, ki jo uporabljajo potrošniki.

 Obrazložitev

 Operaterji postavljajo slovenske izdajatelje oziroma predvsem lokalnih radijskih in televizijskih medijev v podrejen položaj, ker jim nenehno spreminjajo njihova programska mesta in frekvence. To ob sedanji ureditvi lahko počnejo samovoljno, brez soglasja, kljub temu, da je pozicija posameznega lokala za izdajatelja pri operaterju ključna, pri njihovi gledanosti / poslušanosti pri končnih uporabnikih  gledalcih / poslušalcih.

 Soglasje izdajatelja programa je ključno pri spremembi pozicije njegovega programskega mesta pri posameznem operaterju, saj vsak izdajatelj vlaga veliko sredstev v svojo prepoznavnost. S prepogostimi spremembami programskih mest izdajateljev radijskih in televizijskih programov, mediji izgubljajo svoje poslušalce in gledalce. Ključno je, da brez soglasja takih sprememb ni mogoče izvesti, saj mediji več let vlagajo v to da svojo prepoznavnost izgradijo s samo pozicijo programskega mesta.

Veliko uporabnikov potrebuje nekaj mescev, da si ponovno nastavi vse programe. Nenehno spreminjanje pozicij domačim programom odvrača gledalce in škoduje predvsem domačim medijem.

 

 

 GIZ radiodifuznih radijskih in televizijskih medijev

 

© Gospodarsko interesno združenje GIZ
Stegne 11 B, 1000 Ljubljana | Telefon : 01 242 56 30 | Faks : 01 242 56 40 | E-mail: info@zrm.si